Idealno

Poleg DS RS so posvet soorganizirali še Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije.

Udeleženci so bili enotnega mnenja, da ima Slovenija na področju ekološkega kmetijstva še veliko neizkoriščenih potencialov. Prav tako bi bilo smotrneje poiskati skupne in učinkovite rešitve za povečanje ekološke lokalne ponudbe v vrtcih, šolah, domovih in bolnišnicah. Razpravljalci so se dotaknili še drugih aktualnih tem, kot so prehranska varnost, Akcijski načrt za ekološko kmetovanje 2030, sofinanciranje ekološko pridelane hrane …

V Državnem svetu, je 11. marca 2019, v so-organizaciji z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in Zvezo društev ekoloških kmetov Slovenije, potekal posvet pod naslovom “EKOLOŠKO + LOKALNO = IDEALNO;  Lokalna in ekološka hrana – kako v naše vrtce, šole in bolnišnice?”

Razprava je potekala o aktualni ureditvi ekološkega kmetijstva in izzivih ekološke kmetijske politike v prihodnje, predvsem v luči nove finančne perspektive, ter o problematiki prodaje slovenske ekološke hrane in ekološkem semenarstvu, ki je izrazito zahtevno. Potrošniki ob vedno večjem zavedanju o zdravem življenju in prehranjevanju povprašujejo po ekološki hrani, žal pa je na trgu (v maloprodaji) večina ekoloških proizvodov iz tujine in malo domače ekološke hrane, saj je razvoj ekološkega kmetijstva, ki je tudi t.i. ohranitveno kmetijstvo, v Sloveniji veliko prepočasen. Velik potencial za  ekološke pridelovalce predstavljajo javni zavodi, za kar je treba spremeniti razumevanje javnega naročanja v smeri varnosti za prihodnost in ne zgolj najnižje cene. Že v skladu z veljavno zakonodajo lahko javni zavodi kupujejo 20 % lokalne hrane brez javnih razpisov in so dolžni zagotoviti 15 %  delež ekoloških živil, torej jim je treba to omogočiti tudi npr. z ažurnim spletnim portalom slovenskih ekoloških ponudnikov in njihove aktualne ponudbe.

Ekološki kmetovalci pričakujejo, da bodo Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, MInistrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za javno upravo pri svojem delu med drugim sledila naslednjim priporočilom in prisluhnila opozorilom:

1.       V skladu z evropskimi in svetovnimi usmeritvami v pridelovanju hrane nmaj se posebej izpostavi ekološko kmetovanje v razvojnih programih s posebnim poglavjem v obliki Akcijskega načrta za ekološko kmetovanje do leta 2030.

2.       Nemudoma naj se uveljavi 9. člen Zakona o vodah na vodovarstvenih območjih in na kmetijskih površinah v državni lasti takoj predpiše ekološko kmetovanje, na površinah v zasebni lasti pa s primernimi podporami to izvede do začetka naslednje finančne perspektive.

3.        Z dopolnitvijo 28.č člena Zakona o kmetijstvu naj se razširi možne vire sofinanciranja ekološko pridelane hrane v javnih zavodih tudi na občine in k oblikovanju skladov za sofinanciranje nakupov lokalno pridelane ekološke hrane spodbudi tudi ministrstva, pristojna za zdravje, šolstvo in okolje.

4.       Program ukrepov javnega podnebnega sklada naj se dopolni tudi z ukrepi, ki pospešujejo uveljavljanje ekološkega kmetijstva. Kmetijstvo je takoj za prometom drugi največji vir toplogrednih plinov v državi, kar je zadosten razlog, da javni podnebni sklad  v skladu s svojim poslanstvom podpre ukrepe za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu.

5.        Z razočaranjem se ugotavlja, da se je ukrep prenosa znanja v letu 2018 iz prenosa znanja h kmetom sprevrgel v prenos znanja k svetovalcem. Ker je na trgu dela dovolj univerzitetno izobraženih za ekološko kmetijstvo, se pričakuje, da bo financer javne službe kmetijskega svetovanja, torej Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zahteval okrepitev sedanjih 300 svetovalcev z vsaj 18 sodelavci s tovrstno izobrazbo. To število ustreza 6 % ekoloških kmetov med vsemi kmeti v Sloveniji. Svetovalci z osnovno ekološko izobrazbo bodo brez dvoma znali svetovali tudi konvencionalnim kmetovalcem.

6.        Ob 20. letnici organizirane ekološke pridelave v Sloveniji se utemeljeno pričakuje uvrstitev ekološko pridelane hrane med živila z oznako »Izbrana kakovost«. Ekološko pridelana hrana naj se v vseh, iz javnih sredstev podprtih oblikah promocije izpostavi kot poslovna priložnost v zelenem in gastronomskem turizmu, kot oblika zdravega načina prehranjevanja v šolah in kot pomožno sredstvo za izboljševanje zdravja oskrbovancem v bolnišnicah in domovih ostarelih.

7.        Pričakuje se, da bo Ministrstvo za javno upravo pričelo nadzorovati in obveščati javnost o izvajanju Uredbe o zelenem javnem naročanju, ki predpisuje 15 % ekoloških obrokov v javnih zavodih.

8.        Prehranska varnost, poleg čim večje stopnje samooskrbe, obsega tudi zdravo in okolju prijazno pridelano hrane. Zdravje državljanov in zdravo oz. ne zastrupljeno okolje nista zgolj narodno gospodarsko pomembna, ampak sta tudi pomemben steber nacionalne varnosti.