Vsebina v pripravi ….!
Vsi lahko živimo v blaginji !!!
POGLEJMO RESNICI V OBRAZ (A. Komat)
Kaj je projekt Venus
Avtor: Nives Pustavrh
Pri gradnji in vzdrževanju mest bi uporabljali obnovljive vire energije, proizvodnja pa bi temeljila na računalniško vodenih procesih in bi potekala avtomatsko.
Projekt Venus je načrt alternativnega razvoja človeške civilizacije, ki temelji na skrbi za človeka in okolje. To je svet, v katerem ne bi bilo vojn, revščine in lakote, marveč blaginja za vse. Za to je potreben nov družbeni sistem, drugačen od vseh, ki so kdaj obstajali. Izhajal bi iz znanosti in tehnologije ter vodil v miroljubno in trajnostno globalno civilizacijo, v kateri bi ljudje lahko živeli dlje, bolj zdravo in polno. Merilo za uspeh bi bilo izpolnjevanje lastnih stremljenj, ne pa pridobivanje bogastva, lastnine ali moči. Oče projekta Venus je štiriindevetdesetletni Jacque Fresco, futurist, izumitelj in oblikovalec, ki je to svojo drzno idejo v okviru svetovne turneje predstavil tudi v Sloveniji.
Cilji projekta Venus
– ohranjanje svetovnih virov in razglasitev vseh virov za skupno dediščino,
– preseganje umetno ustvarjenih meja, ki ločujejo ljudi,
– razvoj od gospodarstva, ki temelji na denarnem sistemu, do gospodarstva, ki temelji na virih,
– obnova in vrnitev naravnega okolja v najboljše možno stanje,
– takšno preoblikovanje mest, prometnih sistemov, kmetijstva in industrije, da bodo energetsko učinkoviti, čisti in da bodo služili potrebam vseh ljudi,
– razvoj proti kibernetični družbi, ki bi prerasla potrebo po lokalnih, nacionalnih in nadnacionalnih oblikah vladanja,
– izmenjava in prenos novih tehnologij v korist vseh ljudi,
– uporaba čistih in obnovljivih virov energije, kot so vetrna energija, sončna energija, geotermalna energija, plimovanje …
– uporaba najkakovostnejših izdelkov za korist vseh ljudi,
– izvedba študij vplivov pred vsakim velikim projektom,
spodbujanje ustvarjalnosti in konstruktivnih podvigov,
– pomoč pri stabilizaciji svetovne populacije z izobraževanjem in prostovoljnim nadziranjem rojstev, s čimer bi se približali nosilni zmogljivosti Zemlje,
– preraščanje nacionalizma, fanatizma in predsodkov z izobraževanjem,
– odprava vsakršnega elitizma,
– izboljšanje komunikacije v šolah, tako da bi bila jezik ter izobraževanje relevantna za razmere in svet, ki nas obdaja,
– razvoj metodologij z uporabo podrobnega raziskovanja, ne pa naključnih mnenj,
– ljudem ne dajati le najnujnejšega za preživetje, pač pa izzive, ki spodbujajo mišljenje, s poudarkom na tem, da smo različni,
– ljudi intelektualno in čustveno pripraviti na možne spremembe, ki so pred nami.
Utopija?
Načrt takšne alternativne družbene ureditve za marsikoga pomeni utopijo: družbo, v kateri so vse dobrine dostopne vsem in v kateri vsakdo lahko razvije svoje potenciale ter sledi svojim željam. Zagovorniki projekta pravijo, da takšen novi svet ni utopija, saj gre za vizijo dosegljivih ciljev, do katerih lahko pridemo z obstoječim znanjem. Projekt tudi ni napoved prihodnosti, marveč le možnost – alternativa, ki se lahko zgodi, odvisna pa je od odločitev, ki jih sprejemamo zdaj. projekt
Gospodarstvo, ki temelji na virih
Vsi družbeni sistemi, ne glede na politično ureditev, verska prepričanja in družbene običaje, so odvisni od naravnih virov, kot so čista voda in zrak ter rodovitna zemlja. Vseh naravnih virov je dovolj; če jih uporabljamo premišljeno, lahko vsi živimo v blaginji. Vse naravne vire bi morali razglasiti za skupno dediščino, do vseh virov in storitev bi morali imeti dostop vsi, brezplačno in brez simbolične menjave. Tako bi odpravili pohlep in korupcijo, ljudje pa bi z delom prispevali k družbi – ne zaradi plačila, pač pa zato, ker bi razumeli, da prispevanje k družbi njim samim pomaga v enaki meri kot vsem drugim.
Za razvoj človeških potencialov
V novi družbeni ureditvi bi ljudje delali tisto, kar si želijo, razvili bi svoje potenciale in sledili svojim željam. V umetniških, glasbenih in gledaliških centrih bi se šolali in sledili svojim interesom. Ljudi bi zanimale znanost, tehnologija in nove ideje, ki bi jih delili med seboj. Delovni čas bi bil krajši, zato bi lahko družine več časa preživele skupaj. Večino del bi opravljali stroji in avtomatizirani procesi.
Prototipno, samooskrbno mesto prihodnosti, zgrajeno v krožni obliki
Mesto prihodnosti mora biti zasnovano kot celovito integrirano okolje, ki bi obsegalo čiste vire energije, šole, središča za distribucijo dobrin, zdravstveno oskrbo, izobraževalni sistem, transport, reciklažo odpadkov, kmetijstvo in zabavo. Za gradnjo takega mesta je potrebna interdisciplinarna ekipa strokovnjakov, kot so sociologi, računalniški analitiki, inženirji, okoljski znanstveniki, sistemski inženirji, psihologi, učitelji, arhitekti itn.
Koraki do svetle prihodnosti
Prva faza dolgoročnih načrtov projekta Venus že poteka. Jacque Fresco in njegova sodelavka Roxanne Meadows sta v mestu Venus na Floridi zgradila 9 hektarjev veliko raziskovalno središče, s katerim želita predstaviti predloge projekta Venus. Drugi korak je produkcija filma, s katerim bi med ljudmi širili idejo o projektu. Film bo prikazoval, kako bi deloval svet kot pozitivna miroljubna civilizacija. V tretji fazi bi na osnovi raziskav zgradili raziskovalno mesto, v katerem bi ljudje živeli in v praksi preizkušali načrte. Načrtujejo tudi gradnjo tematskega parka, ki bi obiskovalce zabaval ter jih obveščal o možnostih humanega in okolju prijaznega življenja.
Več informacij o projektu Venus
Jacque Fresco, oče projekta Venus, futurist, izumitelj in oblikovalec
Vsi lahko živimo v blaginji
Si lahko predstavljate svet, v katerem ne bi bilo vojn, revščine in lakote, marveč blaginja za vse? Tak načrt alternativnega razvoja človeške civilizacije, ki temelji na skrbi za človeka in okolje, je projekt Venus. Za to je potreben nov družbeni sistem, drugačen od vseh, ki so kdaj obstajali. Izhajal bi iz znanosti in tehnologije ter vodil v miroljubno in trajnostno globalno civilizacijo, v kateri bi ljudje lahko živeli dlje, bolj zdravo in polno. Merilo za uspeh bi bilo izpolnjevanje lastnih stremljenj, ne pa pridobivanje bogastva, lastnine ali moči. Štiriindevetdesetletni Jacque Fresco, oče tega projekta, futurist, izumitelj in oblikovalec, to svojo drzno idejo v okviru svetovne turneje predstavil tudi v Sloveniji. S svojo vizijo preizprašuje, kaj pomeni biti človek in del civilizacije, ter nas sili v razmislek o vrednotah, na katerih temelji zdajšnja družba.
Albert Einstein je rekel, da problemov ne moremo reševati z enakim načinom mišljenja, s katerim smo jih ustvarili. Je projekt Venus, po vašem mnenju, ta drugačni način mišljenja, pozitivna smer, ki bi lahko rešila večino zdajšnjih problemov?
Strinjam se z Einsteinom. Ja, projekt Venus želi pomagati pri reševanju zdajšnjih težav in to zagotovo zahteva drugačno razmišljanje.
Kdaj in kako ste začeli gledati na svet v drugačni luči?
V obdobju velike depresije sem opazoval, kako je na milijone ljudi izgubilo delo. Ljudje niso imeli denarja, niso kupovali in številna podjetja so propadla. Nato je prišla vojna in nas rešila. Na svetu imamo dovolj virov, da bi lahko vsi živeli v blaginji. Dokaz za to so vojne. Takrat damo vojakom vse: puške, eksplozive, bombe, vse, kar si zaželijo … Zakaj tega ne storimo v obdobjih miru? Ker je vojna velik posel. Vedno je bilo tako. V času vojn ne bi smeli dovoliti dobička. Če ga ne bi dovolili, ne bi bilo vojn. V to sem prepričan.
Ali imate s projektom dovolj podpore v akademskih krogih?
Nič. Vse pogosteje pa me vabijo v države, kjer predavam tudi na univerzah. Za to je bilo potrebno veliko časa.
Ste samouk. Ali mislite, da bi z idejo lažje prodrli v akademske kroge, če bi imeli formalno izobrazbo in akademski naziv?
Ne, ker bil bi tak kot vsi drugi. Nove ideje ne prihajajo iz ustanov, saj te ustanove oblikujejo tako, da jim slediš. Ne, če do njih ne prideš sam, z branjem drugačnih knjig, s srečevanjem z drugače mislečimi ljudmi … Sam sem srečen, da sem naletel na nekatere knjige in da sem med veliko depresijo srečeval ljudi, ki so mi povedali, zakaj je sistem nehal delovati. Drugi otroci se o tem niso spraševali, ker so bili vzgojeni drugače. Mene je dedek vzgajal drugače, kot so druge. Govoril mi je na primer, da dobre ideje prihajajo od vsepovsod, da ne smeš priseči le eni državi, ker s tem zanikaš dosežke vseh drugih. To mi je bilo všeč in zdelo se mi je smiselno. Drugi niso bili deležni take vzgoje, vendar jih za to ne morem kriviti in se tudi nimam za boljšega od njih. To bi bilo sebično.
Vse več ljudi se zaveda, da je zdajšnji način življenja, ki ga vodi kapitalizem, preživet. Vi pa pravite, da ljudi lahko združi le globalna kriza. Zakaj?
Med globalno krizo nam je na voljo več možnosti. Takrat se ljudje zavedo, da niso varni, da lahko izgubijo službe, da lahko ostanejo brez doma. Za nikogar ni varnosti, če ni varnosti za vse.
Se vam ne zdi, da ste preveč pesimistični in da tako mišljenje ljudi še bolj odvrača od sprememb?
Ne, pravim samo to: če ljudje ne bi imeli denarja ali dela, bi se začeli spraševati, ali obstajajo tudi drugačne možnosti. Ljudje niso dovolj izobraženi, da bi lahko ocenili alternativne možnosti. Večina ljudi ne zna razmišljati kritično, pač pa razmišljajo le o tem, kako delati, da zaslužiš denar za svoje življenje. Dokler lahko delajo, jim ni mar.
Ali obstaja še kak drugačen način, kako ljudi motivirati?
Seveda obstaja. To je logika. Toda logika ne deluje, saj ljudje niso vzgojeni tako, da bi razmišljali znanstveno. Upajo, da se bodo stvari uredile, spremenile, če bodo ljudje boljši, prijaznejši, bolj humani … Poleg tega ljudje poslušajo politike, ki si želijo njihovo potrditev. Politiki govorijo le tisto, za kar menijo, da jim bo prineslo podporo. Če bi večina ljudi verjela, da je Zemlja ravna, znanost ne bi rekla, da je malce okrogla in malce ravna, znanost bi rekla: resnica je, da je Zemlja okrogla. Znanost si ne želi priznanja, pač pa govori izključno resnico. Zato želimo posneti film, v katerem bi pokazali, kako bi lahko živeli. Stroji bi opravljali večino dolgočasnih del, ljudje pa bi lahko počeli, kar bi si želeli: študirali umetnost, glasbo … In kjer ne bi bilo nalepk s cenami, ne davkov in ne denarnega sistema. Pomembni so le viri. Predstavljajte si, da ste na samotnem otoku, na katerem ni virov, vi pa imate pri sebi le denar. Z njim si ne bi mogli prav nič pomagati.
Ko po svetu predstavljate projekt Venus, vas ljudje pogosto vprašajo, kaj bomo delali, če ne bo delovnih mest, kakršna poznamo zdaj …
Skozi vso zgodovino smo morali imeti službo. Če dvajset let delaš za blagajno in prodajaš kozmetiko, ne uporabljaš glave, saj že dvajset let počneš samo eno. Menim, da so ljudje neučinkoviti, da ne izkoristijo svojih potencialov. Ljudje nočejo službe, pač pa dostop do virov. Razmišljajo takole: službo potrebujem zato, da bom prišel do teh virov. To je staro mišljenje. Dandanes je naša sposobnost produkcije tolikšna, da bi lahko z viri preplavili trg in ljudem dali vse, kar bi želeli. In za to ni treba zaračunati.
Zakaj ljudje ne marajo sprememb?
Ker ne znajo drugače. Šole nas ne učijo, kako graditi odnose, kako poiskati smisel v življenju – učijo nas, kako postati tesar, inženir, arhitekt … ne učijo pa nas, kako razmišljati in živeti.
Vas žalosti ali morda celo jezi, ker veste, da bi lahko živeli drugače?
Ko sem bil mlad, me je. Pozneje sem ugotovil, da mi svet noče nič slabega, svet obstaja na določen način – in to je treba razumeti. Razočaran si lahko le, če od sveta nekaj pričakuješ. Svet te ne more razočarati ali ti škodovati. Škoduješ si le sam s svojimi pričakovanji.
Že več desetletij predavate, oblikujete, rišete načrte … Od kod vam energija in kaj vas motivira?
Mislim, da imam orodja, s katerimi lahko razmišljam, drugi ljudje pa jih nimajo. Kot človek si želim, da bi jih imeli vsi, saj zaradi svojih pričakovanj trpijo. Če bi jih pridobili, bi bil svet lepši. In ideje moramo deliti, saj nas to dela pametnejše.
Bi rekli, da ste duhoven človek? Verjamete, da smo vsi eno, povezani med seboj?
Če bi bilo to res, ne bi bilo vojn. Lahko bi bili vsi eno, vendar nismo. Dokler obstajajo vojne in dokler izstrelke in bombe vodijo ljudje, nismo eno. Ustvarjamo sovraštvo in ljudi, ki ubijajo. Dokler obstajajo vojska, zapori, mučenje … nismo civilizirani.
Ali se strinjate z mislijo: ko bo moč ljubezni premagala ljubezen do moči, bo svet poznal mir?
Ne, to je le filozofija – manjka pa proces, s katerim bi bilo to mogoče doseči.
Kako nameravate s projektom Venus spodbujati človeški potencial?
Ljudi je treba naučiti, kako deluje svet, v kakšnem odnosu smo do sveta, narave in do drugih ljudi. Zagotoviti jim moramo boljše zdravje, podaljšati življenjsko dobo, dati dostojne domove, zdravo hrano … V šolah, na primer, ne bi ocenjevali. Če enega otroka oceniš s 100, drugega pa z 2, se oblikujejo tekmovalnost, ljubosumje in sebičnost. Potreben je dialog, s katerim se ideje delijo. V našem sistemu pa se ljudje ne znajo pogovarjati, želijo imeti prav ali biti boljši kot drugi. Vzgajamo jih v nacionalističnem duhu in govorimo, da je naša država čudovita, s tem pa med ljudi postavljamo umetne meje. Nihče tudi ni dober ali slab, kot tudi ni pravega in napačnega, saj je vse odvisno od vzgoje, kulture.
Verjamete, da lahko ljudje dosežemo vse, kar želimo?
Brez pomoči ne, z vodstvom. Ljudje ne morejo doseči vsega brez prave usmeritve, prave izobrazbe. Vsakdo ima potencial za to, da postane Leonardo da Vinci, toda običajen človek ne ve, kako bi lahko postal Leonardo da Vinci. Otroke bi morali naučiti reševanja problemov. Ko sem delal in so bili zraven moji otroci, sem stvari nalašč sestavljal napačno, da mi je sin lahko pokazal, kako je prav. Tako se je počutil vrednega in se naučil presojanja. Če otrokom vse pokažeš, se zgledujejo le po tebi – s tem zanje ne narediš ničesar dobrega. Svojih otrok tudi nisem učil brati. Bral sem jim knjigo in jo pri najzanimivejšem delu zaprl. Takrat je sin z zanimanjem vprašal, kaj se zgodi potem? In sem mu rekel, če bi znal brati, bi izvedel … Ljudem bi morali vzbuditi potrebo po nečem, namesto da jih učimo. Tega zdajšnja družba ne zna.
In še za konec: kaj bi sporočili našim bralcem?
Ne berite bedarij, marveč se izobražujte. Izobražujte se o Zemlji, načrtih, o tem, kaj se bo zgodilo, če bomo še naprej onesnaževali okolje – na koncu lahko uničimo sebe. Učite se znanstvenih metod. Čeprav se tudi znanstveniki motijo, je znanstveno razmišljanje bližje svetu, kot so umetna prepričanja. Ljudje iz vraževerja potrkajo po lesu, da se ne bi zgodilo kaj slabega, ali s seboj prenašajo zajčje tačke, da bi se obvarovali. Treba pa je varovati Zemljo, gozdove, oceane, reke … To je naša edina varnost. Vir (tukaj)
Potniki na ladiji norcev!!!