Ustanavljanje novih zadrug ali kooperativ
Delavske zadruge
Najbolj boleča posledica gospodarske krize je zagotovo naraščajoča brezposelnost. Zaradi številnih poskusov tajkunskih prevzemov podjetij, nerazsodnega investiranja v nepremičninski trg in različnih finančnih špekulacij je veliko podjetij v Sloveniji končalo v stečajih ali v lasti bank, ki so sredstva za financiranje menedžerska odkupov varovala z zastavo hipotek nad lastništvom podjetij. Številna podjetja v zadnjih treh letih so in žal številna očitno še bodo, končala v stečajih. In to navkljub temu, da poslujejo pozitivno oz. da obstaja trg za vsaj dele njihovih programov. V situaciji, ko država ne najde pravih odgovorov na nenehno izgubljanje delovnih mest, postajajo lokalne skupnosti vse bolj odprte za iskanje drugačnih in bolj učinkovitih načinov reševanja brezposelnosti. Ustanavljanje novih delavskih zadrug je pristop, ki lahko v Sloveniji prepreči popolno ukinjanje zrelih industrij ter v njih akumuliranega znanja in blagovnih znamk, omogoči samozaposlovanje brezposelnih delavcev tudi iz najbolj ranljivih skupin na trgu dela, kot so mladi iskalci prve zaposlitve in starejši brezposelni.
Stanovanjske zadruge
V času gospodarske krize država in lokalne skupnosti ne najdejo pravih odgovorov, kako ob zmanjšanih proračunskih sredstvih graditi nova neprofitna stanovanja. Mednarodne izkušnje dokazujejo, da je z ustrezno razvitim modelom stanovanjskih zadrug to mogoče. V njem namreč člani zadruge sami aktivirajo lastne finančne potenciale, jih združijo in si ob sodelovanju zgradijo ali uredijo cenovno dostopna najemna stanovanja. Vloga lokalne skupnosti pri njihovem samoorganiziranju v lokalno stanovanjsko zadrugo pa je omejena zgolj na zagotavljanje ustreznega zemljišča (ki ga po navadi stanovanjske zadruge najamejo za daljše časovno obdobje) ali sodelovanja pri iskanju starih praznih stanovanj v mestnih jedrih in stanovanjih, ki jih člani zadruge preuredijo v obnovljena nova najemna stanovanja. Lokalnim skupnostim in državi zato ni potrebno financirati izgradnje novih najemnih stanovanj, saj si jih člani zadruge financirajo sami.
Energetske zadruge
Z njimi se tudi v Sloveniji že povečuje proizvodnja energije iz obnovljivih virov energije (sonce in biomasa) in zagotavlja samooskrba z energijo, kar je predpogoj za energetsko in finančno neodvisnost državljanov, kot tudi lokalnih skupnosti v katerih živijo. Z vzpostavitvijo energetskih zadrug si lahko državljani omogočijo, da na strehah svojih stanovanj in hiš pričnejo proizvajati električno energijo za lastne potrebe in tudi, da viške te energije prodajajo na trgu z električno energijo. Prav tako pa tudi, da s predelavo kurišč na fosilna goriva v kurišča na biomaso ali s priključitvijo na daljinske sisteme ogrevanja na biomaso, znižajo stroške elektrike in toplote. Poleg tega pa si bodo s prodajo viškov energije povečali osebne prihodke. Lokalnim skupnostim zato razen zaželenega posrednega sodelovanja pri promociji in informiranju občanov o možnosti sodelovanja v
lokalni energetski zadrugi ni potrebno zagotavljati nobenih investicijskih sredstev.
Mešani tipi zadrug
Mednje uvrščamo zadruge za prehransko samooskrbo (potrošniško/proizvodne in delavske zadruge…), medijske zadruge (delavsko–potrošniška), turistične zadruge ( delavsko, potrošniška, ali delavsko/ponudniška), vse te oblike predstavljajo različne modele avtonomnega samo-organiziranja prebivalstva za zapolnjevanje identificiranih specifičnih problemov in potreb prebivalstva in ustvarjanje dodanih vrednosti v družbi in enakopravne participacije delavcev in deležnikov zadrug pri delitvi ustvarjenega.
